| Poletna noč, ...
Poletna noč,
bila je najin dom,
vse stene iz dreves
za strop nebo,
preproge iz travnih bilk
zvezd nebroj za luč,
brez strehe brez zidov
mladim je toplo!
Poletna noč
ljubezni spev, šepet,
sij čustev, žar strasti,
vse mine, vse.
Ostane pest spoznanj
in prgišče sanj,
spominov sto,
za stare dni.
Pridi kdaj pome,
z ognjem v očeh,
bova ljubila se vso noč
pridi kdaj, po nasmeh in poljub.
Vsak zase zdaj
živiva, srečna sva,
samo na videz kdaj,
kot vsi ljudje.
Mlada kot prej
ne bova več
vse dam vse dam,
za eno noč!
Poletna noč ...
Za eno noč,
poletno noč!
Na obali, kjer stojim sva stala,
ko spoznala sva se tisto noč,
vsa v lučeh sijala je obala,
ves svetal za brodom plaval brod.
Vsa v lučeh sijala je obala,
ves svetal za brodom plaval brod.
Ribič ribič me je ujel,
pa ni ujel me na mrežo,
ujel me je le z besedo,
in črnimi očmi.
Je na morje s seboj me vzel,
na barki sva se ljubila,
o da se nikdar vrnila,
bi ne bila nazaj.
Zdaj zvečer bolj temna je obala,
sama vračam v mesto se nazaj,
ribič, kje zdaj tvoja barka plava,
ribič, ribič, da te ni nazaj.
Ribič, kje zdaj tvoja barka plava,
ribič, ribič, da te ni nazaj.
Ribič ribič me je ujel,
pa ni ujel me na mrežo,
ujel me je le z besedo,
in črnimi očmi.
Je na morje s seboj me vzel,
na barki sva se ljubila,
o da se nikdar vrnila,
bi ne bila nazaj.
Ribič ribič me je ujel,
pa ni ujel me na mrežo,
ujel me je le z besedo,
in črnimi očmi.
Je na morje s seboj me vzel,
na barki sva se ljubila,
o da se nikdar vrnila,
bi ne bila nazaj.
Majda Sepe
Edited by delfinka - 12/4/2006, 23:32
|
